Najini otroci

Malodane gr?ka tragedija, ki se za?ne z najte?jim kadrom ? pogrebom otrok ? in nadaljuje z najla?jim ? delanjem otrok ? je belgijski film o Genevi?ve Lhermitte (v filmu so jo preimenovali v Murielle), krasni mladenki, ki se zaljubi v krasnega mladeni?a in potem gre samo ?e navzdol.

?

Ravno zaradi uvodnega kadra, da tudi tisti, ki leta 2007 niso spremljali primera (film je namre? posnet po resni?nih dogodkih), morejo posve?ati pozornost tema?nosti zaprtih prostorov, podrobnostim, vedno bolj zapirajo?im se stenam okoli Murielle, ne glede na to, kam se preselijo ? Kamera se vedno tla?i vmes, tudi med najintimnej?e trenutke, stalno nad odlo?itvami pre?i arija in malo stvari je naglas izre?enih, prinesenih na pladnju. Zakaj, kako je lahko pri?lo tako dale?, ne nazadnje tudi, zakaj se je sodstvo (?esar se v filmu ne dotaknejo) nazadnje odlo?ilo Murielle obravnavati kot storilko, niti malo kot ?rtev. Najbolj o?iten krivec, ki ga film ponuja, nekak?en zlodej ali, kot mu je rekla prava Genevi?ve, ?Jude??, je mladeni?ev kru?ni o?e, dobri doktor. Doktor naredi neprekinjeno verigo re?i, da bi mladima omogo?il la?je ?ivljenje: njemu, ki ni sposoben biti zdravnik, da slu?bo; obema ponudi stanovanje, zastonj zdravstvene nasvete, pomaga pri otrocih, ki znajo biti naporni, pi?e recepte, rihta psihiatre? In kar je na za?etku videti kot dobronamerna bli?njica, se vse bolj ka?e kot oblika psihoze, ki par drago stane.

?

Obema je jasno, da so v tem zakonu trije, ampak ?lovek, kot je Doktor, ki pomaga Maro?anom, da pridejo na zeleno vejo (Bruselj je dejansko najpopularnej?a destinacija legalnih prebe?nikov iz Maroka), si okoli sebe ovija le ljudi, ki ne znajo re?i ne. ?ustveno izsiljevanje je njegovo najmo?nej?e orodje, na samem pa zna biti (do vseh ali le do ?ensk?) tudi zelo neposreden. In to vztrajno, dosledno, brez nekega cilja, brez neke nagrade ali zado??enja. Mu?i, oziroma nastavlja pasti tako, da se du?e okoli njega mu?ijo med sabo, dokler Murielle, na koncu ?e bolj ali manj zombi, ne kupi najdra?jih tort in ne ukrade kuharskega no?a iz marketa.

?

V resnici je bilo otrok pet, tu so le ?tirje. V resnici se tudi niso dali tako zlepa. Ali je bil film narejen tako, da se ljudje spra?ujejo, kaj je sodnik razmi?ljal, ko ni sprejel zagovora obto?enke, da je grozodejstvo zakrivila iz obupa, ali pa je le dober film odli?no odigran. Gledalec se mora sam odlo?iti o tej ubogi ?enski, ki o?itno ?e nikoli ni sli?ala za diafragmo, in mo?kem z najmanj hrbtenice, ki se, ko mu to prav pride (?e najbolj pri sebi) izgovarja na kulturne razlike? In o dobrem Doktorju, ki bi lahko bil le osamljen star gospod, ?e ne bi bil tako prekleto sluzast. Klaus Kinski ga bi ne bolje odigral. Murielle proti njemu ni imela najmanj?e mo?nosti. Celo objem, ki ga ponudi mladeni?u v najte?jem trenutku, ima prizvok ?zdaj si spet samo moj?. Ampak to ugotovimo prepozno. Ob?utek nemo?i, ogor?enosti in ?alosti, ki ga pusti film z zadnjim posnetkom (se samo meni zdi ali je bila tisto resni?no grda hi?a? Najmanj?a okna *sploh*) hi?e, se za tabo, ko zapusti? dvorano, vle?e ?e nekaj ?asa. Otrok v filmu niti ne prikazuje ne vem kako podrobno, saj je njihova vloga bolj mlinskih kamnov okoli njenega vratu, kot skodranih malih angelov. Njeni lasje medtem izgubljajo svojo razmr?enost, barvo, lesk, le ?e v d?elapi se po?uti doma. Kon?a se v grdi hi?i, ki jo je Doktor kupil za njih kot alternativo Maroku. Zanimivo, da se ji je na neki to?ki Maroko zdel kot ?aroben oddaljen kraj, kjer je vse lep?e, la?je, bolj zra?no in predvsem upanja poln kraj ? enako namre? oni razmi?ljajo o Evropi (dokler ne pridejo sem).

?

Eva Klevska

comments powered by Disqus