Sporo?ilo z druge strani

pl?tno? -a s (?):

(...)

2. navadno manj?i kos take tkanine za umetni?ko slikanje: slikar je napel platno na okvir in za?el nana?ati barvo;

3. velik kos napete bele tkanine, na katero se projicira film: strmela sta na platno in zbrano sledila filmu

(...)

(iz Slovarja slovenskega knji?nega jezika)

?

??????????? Obstajata samo dve umetnosti, ki za svojo prikazovalno povr?ino uporabljata platno: slikarstvo in film. Kljub temu pa ne slikajo ravno vsi slikarji na platno, niti vsi re?iserji ne snemajo filmov posebej zanj. Freske imajo svoj prostor na stenah in stropovih, enkavstike na lesu in plo??ah, vitra?i na steklu. V filmskem mediju videospote prej vidimo na televiziji ali spletu, dobr?en del filmov in predvsem spletnih serij lahko gledamo na iPadih in telefonih, 3D filmi in bodo?i hologrami vse bolj posegajo v realen prostor pred nami.

?

??????????? ?V filmu ima platno, vsaj v prvem planu, druga?no, precej ?ir?o vlogo od tistega v slikarstvu. Je zgolj sredstvo, na katerem lahko podobo pove?amo do velikih dimenzij v namen zapolnitve na?ega vidnega polja v temnici kinodvorane, in to je njegova edina funkcija. Na njem se v veliki ve?ini vrtijo filmi, posneti v skladu z normami, nastalimi z vzponom Hollywooda v 20. letih minulega stoletja, torej s prevladujo?imi pripovednimi elementi, ki temeljijo na gledal?evi identifikaciji z liki in ki v tok poganjajo ?lovekov psiholo?ki aparat. Tovrstnemu filmu pustimo, da nas ?za?ara?, vpelje v svoje narativne mehanizme. Po 100 letih tega smo pri?a zgolj ponavljanju enega in istega principa. ?Nimamo novih zgodb. Le ponavljamo ene in iste. Mislim, da v filmu ne bi smeli razmi?ljati o zgodbi. Film ni samo zgodba. Ve?inoma je sestavljen iz slike, zvoka, veliko ?ustev. Zgodbe samo nekaj prikrivajo,? je o tem povedal Bela Tarr, 57-letni mad?arski re?iser filma Torinski konj (A Torin?i l?, 2011).

?

??????????? Tarr se od ve?ine dana?njih filmskih ustvarjalcev razlikuje v tem, da zanj razlika v pojmovanju platna med slikarstvom in filmom ne obstaja. Ta cineast platno v filmu dojema enako kot v slikarstvu: kot povr?ino, v katero se zastrmimo, da razmi?ljujo?e bol??imo v podobo, in v tem je eden redkih, ki preko tega udejanja svoj na?in filmskega izra?anja. Platno s tega vidika ne sme biti prostor zabavlja?tva in pripovedovanja, temve? mu pripi?e ?e kar status nekak?nega svetega grala, ki le?i med njim kot avtorjem in gledalcem in preko katerega poteka akt komunikacije. Analogija s slikarstvom je smrtno resna ? Tarrovi filmi se ne gledajo nikjer drugje kot na platnu. Amen. Pika. ?rta. Samo in zgolj v kinu, kjer si oropan nadzora, kjer nima? prostora pose?i po daljinskem upravljalcu in kjer si prisiljen gledati podobe, ki ti jih podaja nekdo drug, lahko v popolnosti zajamemo smisel tistega, kar nam avtor s svojim filmom sporo?a.

?

??????????? Torinski konj je zadnji film Tarrove kariere. Z njim je re?iser zaklju?il 33-letno filmsko pot, v kateri je brez debate potrebno izpostaviti vsaj dva mejnika: Satanov tango (S?t?ntang?, 1994) in Werkmeistrovo harmoniko (Werckmeister harm?ni?k, 2000). ?Tokom teh 34 let ustvarjanja filmov sem povedal vse, kar sem hotel. Lahko bi se ponavljal in naredil ?e sto stvari, ampak no?em vas dolgo?asiti. Resni?no no?em kopirati svojih filmov. To je to.? Sedaj, ko je cikel zaklju?en, bo svet nedvomno za?el odkrivati ?e ostale mojstrovine, ki se skrivajo v njegovem opusu. A ostanimo v sedanjosti: Torinski konj je veli?asten zaklju?ek Tarrove poklicne poti. Film temelji na resni?nem, ?eravno anekdoti?nem dogodku s 3. januarja 1889, ko je Friedrich Nietzsche izstopil iz svojega bivali??a v Torinu in opazil, da ima nedale? vstran voznik neke ko?ije te?ave s krotenjem svojega konja. Voznik je nad konjem prisiljen povzdigniti bi?, kar je Nietzscheja prisililo, da se je pognal proti konju, ga ihte?e objel ter se v deliriju mentalnega zloma zru?il na tla. ?e dva dni po dogodku je le?al na kav?u, tih in negiben. Po tem prelomnem dogodku zanj ni napisal nobene knjige ve?. V svoji predzadnji knjigi Somrak malikov (1888), napisane nekaj mesecev pred incidentom, je Nietzsche obravnaval vse bolj abstrakten zna?aj sodobnega sveta, ki postaja vse bolj umaknjen od naravnih ?utov. ?lovek se je umaknil od svoje resni?ne narave in celo njegova morala pod jarmom kr??anstva postaja in?trument nadzora.? A ta somrak ?love?tva, spro?en z industrijsko revolucijo, je bil ?ele za?etek. Ma?ina sodobnosti se je takrat ?ele dodobra za?ela vrteti. 1895 ? pri?li so psihoanaliza, rentgen, in seveda, film. Dvajseto stoletje je bilo pred vrati. Nietzsche, umrl je po dveh infarktih leta 1900, ga je morda res ujel le za ??epec, a v resnici ni bilo filozofa, ki bi ga bolj suvereno napovedal in vnaprej opisal njegovo logiko.

?

??????????? Torinski konj ni zgodba o Nietzscheju, temve? o tistem prebi?anem konju, ki je tega filozofa potisnil v du?evni pekel. V bistvu moramo biti ?e bolj natan?ni: ne ravno o konju, temve? o njegovih lastnikih, o mo?u in ?eni, ki ?ivita bridko kme?ko ?ivljenje na neki ruralni ravnici sredi ni?esar. Redkobesedni par je umaknjen od delirija civilizacijskega napredka in od potvorjenih obljub blagostanja v obliki industrijskih obratov. Pozabljena, revna, brez?utna, njun vsakdan je sestavljen iz dela, spanja, hranjenja, ?istega funkcioniranja. Ta surov ruralni naturalizem, tako zna?ilen za Tarra, pa je estetiziran in poveli?evan, da bolj ne bi mogel biti. Pa smo spet pri slikarstvu. Ni naklju?je, da je ravno ta pred-filmska umetnost v ?asu, ki ga Tarr opisuje v Torinskem konju, ponujala prav tak?ne podobe. ?e be?en pogled na Van Goghove Kmetovalce (1881-1885), Jedce krompirja (1885), Par ?evljev (1886-87), Tiho?itje s kozarcem pelina in karafo (1887) ali Milletovo Dekle, ki nosi vedro (1856) nam ponudi takoj?njo asociacijo na Tarrov film. V Torinskem konju ni prizora ali kadra, ki ga ne bi na?li v teh mejnikih slikarskega post-impresionizma.

?

??????????? Zato lahko re?emo: morda je res, da je na?in gledanja Van Gogha in filma v kinu na splo?no druga?en. Na?in gledanja Van Goghovih slik in Tarrovih filmov pa je popolnoma enak. Dobro stoletje kasneje so Van Goghove slike pri Tarru postale ?ive?e slike na filmu, filmske slike.

?

??????????? Ampak odnos tistega obdobja konca 19. stoletja z dana?njim ?asom pri Tarru ni tako preprost. Nikoli ni povsem jasno in enoumno, zakaj nam Tarr ka?e te podobe iz kme?kega ?ivljenja. Zakaj nam po pol minute ka?e sliko hlevskih vrat, kme?ke mize, krompirja na kro?niku, fla?o ?nopsa? V kak?nem odnosu se te podobe z nami, ki ?ivimo ve? kot sto let kasneje?

?

??????????? Tarr ve, da za?neta ?love?ko oko in um v dolgotrajnem procesu gledanja nepremi?ne podobe v njej iskati nove zna?ilnosti ? simbole, metafore. Tarrovi simboli se morda na prvi pogled res zdijo samo slike iz kme?kega ?ivljenja, a vse, kar se v Torinskem konju zgodi, je simbolizem epskih razse?nosti in monumentalne pomembnosti za ?love?ko vrsto. Zdaj to niso ve? obi?ajni kme?ki predmeti, temve? simboli stanja ?love?tva. Presu?en vodnjak, ?evlji v blatu, bolan konj, prazen talar na mizi. Je to na?a preteklost ali prihodnost? Lekcija ali slutnja? Za?etki civilizacije ali njen propad? Pred-civilizacijsko ali post-apokalipti?no? Nepomembno. V resnici Tarr cilja na nekaj mnogo bolj bistvenega. Skrivnostni konj, ki za?ne sredi vsega tega materialnega opusto?enja naenkrat zavra?ati hrano, je izginjajo?a vez med naravo in ?love?tvom. Vendar pa se natanko tako kot pri Wernerju Herzogu to sporo?ilo z druge strani ?love?tvu ne prika?e tistim, ki gredo s tokom, temve? tistim, ki ?ivijo na obrobju. Zapu??enim, obubo?anim. Reve?em, norcem. Idiotom, pohabljencem. Le ti imajo stik s kozmi?nim sporo?ilom in prvobitnimi arhetipskimi zakoni narave. Ob prelomnih trenutkih zgodovine se ti posamezniki, ?love?ki izme?ki in kozmi?ni izbranci v enem telesu, soo?ijo z nerazumljivim, nedoumljivim, ?ifriranim, z uganko lastne biti, s ?rnim monolitom iz Kubrickove Odiseje, ki nas kot biolo?ko vrsto postavlja pred imperativ lastne odlo?itve. Ugibanje o njegovem izvoru je zaman. ?e bi lahko doumeli to, bi poznali vse skrivnosti vesolja in smisel ?ivljenja. Ostane nam le to, da poskusimo razumeti. Razvozlavanje sporo?ila nas nekam vodi, v neznano, kdo ve kam, nekam naprej. Izbire ni. Ignoranca nas vodi v propad.

?

??????????? Torinski konj je film o slutnji bole?ine dvajsetega stoletja za rodove, ki se mora soo?ati z bole?ino njegove zapu??ine v enaindvajsetem. Morda to, kam gremo od tukaj, res ne bomo izvedeli, a tisto, kar nam je dano vedeti (in videti) tukaj, je to, da od tu naprej nikoli ne bomo mogli re?i, da na na? propad nismo bili opozorjeni. Pri tem pa je ?e vedno tako, kot je vedno bilo. Sporo?ilo sli?ijo le tisti, ki ne pristajajo na anemi?nost drugih.

?

Matic Majcen

comments powered by Disqus