Samo ?alamon bassless trio

Mestni kino Metropol v Celju je 19. oktobra priredil koncert, ki je med obiskovalci koncerta vzbudil zmedenost ali popolno zadovoljstvo, dolo?enim pote?il radovednost, drugim pa vzbudil dvom o novih glasbenih smernicah v jazzu. Na odru smo prisluhnili avantgardni jazz zasedbi Samo ?alamon bassless trio, v kateri sta poleg ?alamona nastopila ?e eden bolj prepoznavnih imen v evropski jazz sceni Dominique Pifarely na violini in Roberto Dani, ki trenutno velja za najbolj iskanega bobnarja, tudi v drugih ne-jazzovskih vodah. Pred za?etkom koncerta sem se spra?evala, kako bo celjska publika sprejela in razumela tovrstni dogodek? Ali bo preve? eksoti?no ali bo odziv pozitiven?

?

Samo ?alamon (rojen 1978), mladi kitarist in komponst, ima za sabo ?e 14 samostojnih albumov in okoli 140 kompozicij. Plo??a z naslovom Ornethology, ki je iz?la leta 2003, je angle?ka zalo?ba Penguin books jo uvrstila med 1001 najbolj?o plo??o v zgodovini jazza. Prav tako ga je glasbena revija Guitar player, leta 2008 ozna?ila za enega najbolj vro?ih kitaristov v svetu. Tak?nih pozitivnih kritik lahko ?e in ?e prebiramo o na?em mladem talentu. V svetu je prepoznaven in cenjen, prav tako v Sloveniji, ?eprav se velikokrat zgodi, da ko na?i glasbeniki enkrat prestopijo meje, jih pri nas radi potisnemo v ozadje.

?

Ve?er je potekal mirno. Ambient intimen z lesketajo?im plamenom sve? na mizah. Na oder so non?alantno stopili glasbeniki, prijeli in?trumente ter nas ?vrgli? v morje zvokov. Vsak med njimi je raziskoval teksturo svojega in?trumenta brez ?rtvovanja melodije. Znal je izvabiti najbolj stra?ljive in nekonvencionalne zvoke ter ropote in ?venkljaje. Skozi to zmes eksperimentalnih melodi?nih linij, so nas ob?asno pripeljali v varen pristan poznanih jazz struktur ter nam s tem dali mo?nost, da si svoje receptorje odpo?ijemo in jih pripravimo na sprejem naslednje improvizacije. Preigravali so skladbe iz njihovega zadnjega albuma Streching Out, ki je iz?el v tem letu pri zalo?bi Samo records. Album je zasnovan kot dvojnost, tako z glasbeniki kot z materialom. Razdeljen je med ?underground? New York jazz in eksperimentalno senzibilnostjo evropske avantgarde. Prav ta dihotomija se je kazala v vsaki skladbi posebej.

?

En kratek improvizacijski moment se je mo?no odtisnil v spomin ve?ine navzo?ih. Kavarna kot prizori??e nudi mnogo nepredvidljivih momentov, ki lahko velikokrat zmotijo poslu?anje koncerta. Tokrat se je le teh pripetilo kar nekaj, od ropota ?alic do ?venketanja drobi?a. Kljub pomembnosti ti?ine v dolo?enih delih kompozicij, le ti niso zmotili poslu?anja. Prav nasprotno! V trenutku, ko je Dominique Pifarely improviziral s svojim prevodnikom zvoka, smo lahko zasli?ali mo?no ?kripanje vrat, kar je Dominique ve??e izrabil in na violini zmimikiral ta ?krip in ga tako vkomponiral v delo. Celoten moment je bil humoristi?en, obenem pa je glasbenika prikazal kot enkratnega improvizatorja.

?

Kljub temu, da so kompozicije bile kola?i novega, ?udnega z ?e sli?anim in vsakdanjim je publika z odprtimi o?mi in u?esi po?irala avanturisti?ne nenavadne zvene, ki so nam jih ponujali. Ob?utek je, da vmesnega ni bilo. Ali tvoja u?esa niso pripravljena sprejeti tak?ne druga?nosti ali pa te?ko sprejemajo njeno nasprotje. Tukaj sem dobila odgovor na svoje vpra?anje. Mnogi imamo ?ilico za nekonvencionalne hrupe, medtem ko se dolo?eni raje dr?ijo varnih okvirov. Publiko za eksperimentalni jazz se torej najde povsod, le ni tako ?tevil?na kot pri drugih ustaljenih glasbenih repertoarjih.

?

Iva Jankovi?

comments powered by Disqus