Mlada no?

???????????? Mlada no?, celove?ernifilmski prvenec 28-letnega slovenskega re?iserja Olma Omerzuja, predstavlja enega vrhuncev slovenske kinematografije v letu 2012. Gre za film, ki s svojo pripovedno inteligentnostjo in subtilnostjo zahteva, da si ga ogledamo ve?krat, saj so senzualna namigovanja na logiko odnosov med protagonisti prepletena na ve? nivojih in prera??ajo zakone otipljivega sveta. Z Omerzujem je doma?i film brez dvoma dobil ?e en izredni talent, ki obeta, da bo slovenski film v prihodnosti konkuren?en tudi v mednarodni konkurenci.

?

??????????? Mlada no? je koprodukcijski film, nastal je na liniji med ?e?ko in Slovenijo, kar pod vpra?aj postavlja oznako, da gre za slovenski film. ?e posebej, ?e v ozir vzamemo tudi dejstvo, da v njem govorijo izklju?no ?e?ko. A te nacionalne oznake so v sodobnem evropskem in globalnem prostoru postale sila gibljive in izmuzljive. Meddr?avne meje ?e dolgo niso ve? bistven faktor pri iskanju produkcijskih sredstev, zato koprodukcijska oblika mednarodnega sodelovanja postaja vse bolj privilegirana oblika ustvarjanja filmskih del. Marko Naber?nik je v nedavnem intervjuju v reviji Dialogi celo izjavil, da v prihodnosti brez mednarodnega iskanja finan?nega, kadrovskega in producentskega sodelovanja v evropskem prostoru sploh ne bo ve? mo?no narediti spodobnega filma.

?

??????????? Ali je torej Mlada no? slovenski ali ?e?ki film? To vpra?anje v Evropi 21. stoletja preprosto ni ve? bistveno. Je eno in drugo, ali oboje hkrati. Je del tako slovenske kot ?e?ke kinematografije. Je hibrid, ki je prerasel pojem ?nacionalnosti? v filmski produkciji in se uvr??a v sodoben trend ?transnacionalnega?, pojma, ki sugerira popolno prepustnost meddr?avnih meja. Za tak?no prepustnost pa je seveda potreben tudi ?lovek, ki je spreten v tem ?ezmejnem manevriranju v produkcijskih in umetni?kih vodah. S tem je Omerzu tipi?ni pripadnik mlaj?e, tako imenovane ?druge generacije? slovenskih poosamosvojitvenih re?iserjev. Po tem, ko so re?iserji, kot so Igor ?terk, Damjan Kozole, Miha Ho?evar, Jan Cvitkovi?, Janez Lapajne, Janez Burger, Maja Weiss, Sa?o Podgor?ek, Andrej Ko?ak in ostali takoj po letu 1991 zakoli?ili slovensko kinematografijo na novih temeljih, se nova generacija re?iserjev, ki se pojavlja tukaj in zdaj (Okorn, Gazvoda, Virc, Knific, Omerzu itd.), soo?a z novimi izzivi, tistimi, ki jih omenjena prva generacija ni povsem uspela udejanjiti. Ena izmed teh ambicij je prav gotovo mednarodna konkuren?nost filmskih del ter tesnej?a vklju?enost v mednarodne tokove, ki ni toliko ?slovenska?, temve? v svoji jezikovnosti bolj fluidna in odprta za kompromise, kadar je na mizi vpra?anje lastne nacionalnosti.

?

??????????? Pri soustvarjanju pogojev za tak?no odprtost druge generacije slovenskih filmarjev ima tudi Slovenski filmski center kot osrednja ? no, v praksi pravzaprav edina ? institucija za financiranje filmske produkcije pri nas. Natan?neje, pomembna sta dva trenda. Prvi je ta, da od preoblikovanja institucije iz Filmskega sklada v Filmski center slovenski jezik ni ve? pogoj za sofinanciranje slovenskih filmov. Dobro, Mlada no? je prijavljen kot koprodukcijski in ne slovenski film, kjer slovenski jezik ?e prej ni bil bistven, v vsakem primeru pa je to na?elo Filmskega centra vneslo dolo?eno senzibilnost v slovenski filmski prostor. Ta se ?e kako sklada z nazorom te nove generacije filmskih ustvarjalcev, ki so od prej?nje bolj odprte do vpra?anj lastnega naroda in jezika. Ne pozabimo, da je ob Omerzujevi Mladi no?i prav ta generacija za?ela mno?i?no servirati filme v tujih jezikih, kakr?ni so tudi Knifi?eva No?, Okornova Pisma sv. Nikolaju in pogojno tudi Naber?nikov ?anghaj. Takega suverenega poseganja po tujem v prvem desetletju po osamosvojitvi v slovenskem filmu preprosto ni bilo.

?

??????????? Kot drugo pa je potrebno poudariti tudi ?ir?i ekonomski milje, ki se je dodobra spremenil predvsem z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo in s pridru?itvijo k schengenskemu obmo?ju. Statisti?no gledano je namre? ?tevilo sodelujo?ih koproducentov pri slovenskih filmih strmo naraslo predvsem od leta 2007 naprej, kar se je odrazilo tudi na uporabi tujega igralskega in ostalega filmskega osebja, uporaba mednarodnih lokacij in jezikov. Film je ekonomska dejavnost kot vsaka druga in je kot tak mo?no odvisen od ?ir?ega kulturnega, politi?nega in ekonomskega miljeja, iz katerega izra??a.

?

??????????? ?esa se lahko torej v tem trendu nadejamo gledalci? Pristni slovenski film z uporabo slovenskega jezika in izklju?no slovenskih igralcev zagotovo ne bo izginil z zemljevida, bo pa moral tekmovati s projekti, ki nimajo zadr?kov pri uporabi tujega jezika in anga?iranju tujih igralcev. To ima seveda dobre in slabe plati ? za razvoj nacionalnega interesa v slovenskem filmu to zagotovo ni dobro, po drugi strani pa bo ostrej?a bitka za kakovost kadrov povzro?ila to, da bodo uspeli le tisti najbolj talentirani in sposobni. In uspeli ne bodo samo pred doma?im pragom, temve? tudi na ?irnem evropskem ali svetovnem trgu.

?

??????????? Mlada no? je zato lep primer filma, ki sledi tem opisanim trendom. S to generacijo filmskih ustvarjalcev smo dobili filme, ki niso v ni?emer ?tipi?no slovenski?, kot smo to pogosto slab?alno rekli za prej?njo generacijo. Pri Mladi no?i gre za izvrsten film, ki bi ga lahko (in so tudi ga) predvajali na kateremkoli filmskem festivalu na svetu, in bi tam v kakovostnem smislu nastopal povsem enakovredno z bogatej?imi in bolj ?lahtnimi produkcijami. Res je, da je sicer potrebno malce ve? razlage, zakaj gre kljub uporabi ?e?kega jezika pri njem tudi za slovenski film, a vseeno ? univerzalna kakovost umetni?kega dela ima ?e vedno primat na vsemi ostalimi, nacionalnimi kriteriji, in to je tisto, kar bo nova, mlaj?a generacija slovenskih filmskih ustvarjalcev prinesla slovenskemu filmu.

?

Matic Majcen

comments powered by Disqus