Ljubezen

??????????? Kljub vsem nagradam in pohvalam kritikov je potrebno ugotoviti eno stvar: Ljubezen v opusu avstrijskega cineasta Michaela Hanekeja zaseda nadvse nenavaden polo?aj. Z njim se je ta 70-letni Dunaj?an namre? naenkrat prelevil iz dru?benega kritika v romantika, iz nepristranskega sociologa v empati?nega psihologa, iz neusmiljenega cinika v zagretega prepri?anca. Ali pa so vendarle vse te lastnosti ?e vseskozi ti?ale v njegovih filmih, pa jih nismo opazili? Poglejmo nazaj v njegovo kariero.

?

??????????? Michael Haneke (1942?), sicer rojen v Nem?iji, a vzgojen v okolici Dunaja, se je po ?tudiju najprej ?elel preizkusiti v igralstvu, delal pa je tudi kot filmski kritik. Poklica mu z dana?nje perspektive nista bila usojena, zato se je obrnil k re?iji, najprej k televizijski. Za?en?i z letom 1974 je posnel vrsto raznolikih televizijskih filmov, ki so dolgo ?asa veljali za prave raritete. V Sloveniji smo imeli sre?o, da smo si jih na velikem platnu lahko ogledali v sklopu retrospektive njegovih zgodnjih filmov na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu leta 2009.

?

??????????? Do svojega prvega kino filma je tako pri?el ?ele leta 1989 s Sedmim kontinentom (Der siebente Kontinent). ?e tukaj je nakazal vse tematske nastavke za naslednjih 20 let svojega filmskega ustvarjanja: ?ustvena otopelost Zahodnega sveta, zaznamovana z materialnim bogastvom in predvsem odtujenostjo, ki v Hanekejevi izpeljavi luknje ustvarja predvsem na podro?ju dru?ine in izobra?evanja, s ?imer za sabo pu??a generacijo, prepu??enih medijem, nihilisti?nih ter vrednotno popolnoma osiroma?enih otrok. Slednje je ?e posebej vidno v njegovem odli?nem drugem filmu Bennyjev video (Benny's Video, 1992). V tem tema?nem kapitalisti?nem svetu je vse eno samo tekmovanje, materializem, spektakel.

?

??????????? ?e so ?e njegovi prvi trije kino filmi v zgodnjih 90-ih letih Hanekeja ustoli?ili kot vzhajajo?ega veleavtorja evropskega filma, pa je stopni?ko vi?je v karieri vendarle stopil leta 1997 z danes kultnim filmom Funny Games. Film se ponovno loti teme trka dveh generacij, bogata?kih star?ev in nihilisti?no razvajenih otrok. Ko dobro ustaljena avstrijska dru?ina prispe na po?itnice v mo?no ograjeno hi?o na pode?elju, se na vratih prika?eta dva mladeni?a, ki se na motilen na?in zna?ata nad ni? hudega slute?o dru?ino. Odtujenost od sosedov in ostalega sveta tukaj ?e enkrat slu?i kot glavni simbolni motiv prikaza ujetosti in vseh pasti, ki jih proizvaja ?ivljenjski slog v bogatih dru?bah. Film se je izkazal za tako prepri?ljivega, da so ga leta 2007 priredili celo v ZDA, z Naomi Watts, Timom Rothom in Michaelom Pittom v glavnih vlogah. Tudi ameri?ko verzijo je re?iral Haneke sam, ?e pa filma morda ?e niste videli (pa bi ga morali), pa topel nasvet z moje strani ? dr?ite se izvirne, avstrijske verzije, ki je veliko bolj neposredna in prepri?ljiva.

?

??????????? Proti koncu stoletja je Haneke torej ?e bil mednarodno prepoznavna avtorska figura. Ta status je ?e dodatno potenciral leta 2001 s filmom U?iteljica klavirja (La Pianiste), ki se v svojem psiholo?kem sledenju glavni junakinji Eriki (Isabelle Huppert) ?e najbolj pribli?a na?inu pripovedovanja, ki ga bomo kasneje gledali v Ljubezni. Zgodba je vendarle popolnoma druga?na ? gre za vpogled v vsakdanjik spolno zatrte ?enske, ki v iskanju zadovoljitve prestopi dale? na temno stran. Film je pobral vrsto nagrad tako za re?ijo kot igro (med njimi kar 3 v Cannesu), glede na psihoanalitsko temo pa ni niti ?udno, da si je film privo??il tudi Slavoj ?i?ek v Perverzne?evem vodniku po filmu (The Pervert's Guide to Cinema, 2006).

?

??????????? Avstrijec pa se tukaj ni ustavljal. ?tiri leta kasneje je posnel film Skrito (Cach?, 2006), eno najve?jih mojstrovin evropskega filma minulega desetletja nasploh. Tematsko film ni postregel z nobenim presene?enjem in je bil trdno ume??en v ostro kritiko dru?be, podrejene medijem in logiki spektakla. Novost pa je predstavljal na?in pripovedovanja, ki je ?el bistveno dlje vstran od klasi?nega vzro?no-posledi?nega sloga v bolj aktivno gledal?evo izku?njo, ki se klanja Brechtovemu konceptu potujitvenega efekta. Film prikazuje zaskrbljena zakonca Georgesa (Daniel Auteuil) in Anno (Juliette Binoche), ki na svoj dom prejmeta vrsto posnetkov nadzornih kamer, ki sugerirajo, da ju nekdo opazuje. Ko raziskujeta ozadje tega po?etja, ju sledi vodijo do al?irskega delavca Majida, ki skriva klju? te nenavadne uganke, vendar gre potem zgodba povsem po unikatni poti. Hanekejev namen tukaj ni bil podati ?anrsko zgodbo v ameri?kem slogu, temve? je postavil svojevrsten izziv gledalcu, pred katerega je postavljen imperativ razmi?ljanja.

?

??????????? Po isti smeri je ?el potem tudi Beli trak (Das weisse Band - Eine deutsche Kindergeschichte, 2009), ki dandanes morda velja celo za Hanekejev najbolj znan film. Namesto provokacije in izzivanja gledalca je re?iser gledal?ev razmislek tukaj izzval v drugi razse?nosti ? v subtilnosti. Navidez gre namre? za povsem obi?ajno zgodbo z nem?kega pode?elja okrog leta 1914, pre?eto s klasi?no Hanenekevo temo vzgoje otrok in nasilja. ?eprav v filmu to ni eksplicitno prikazano, pa naj bi Hanekejev namen bil prikazati izvor izprijene generacije otrok, ki je potem, ko je odrasla, Nem?ijo popeljala v vrtinec Hitlerjevega nacionalsocializma. Film jo je spet izvrstno odnesel na raznih podelitvah nagrad. Hanekeju je prinesel prvo zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu, prejel pa je celo dve nominaciji za oskarja, dokaj nenavadno za sofisticiran evropski film.

?

??????????? Leto 2012 pa je bilo za Hanekeja leto Ljubezni, glede na videno v njegovi karieri torej morda njegov najbolj presenetljiv film. Na prvi pogled gre za skrajno enostaven, ?e skorajda minimalisti?en, ve?inoma diskurziven film in tudi ob premieri v Cannesu je re?iser povedal, da je ponosen, da je posnel tako nepretenciozno preprost in odkrit film. Kakovost v filmu Ljubezen v veliki meri prihaja s strani dveh francoskih igralskih legend: najprej je tu Emmanuelle Riva, ki se je bo svet ve?no spominjal po vlogi v filmu Hiro?ima, ljubezen moja (Hiroshima, mon amour, 1959, Alain Resnais), enemu mejnikov francoskega filma in velikemu vplivu na za?etek francoskega novega vala, ter seveda Jean-Louis Trintignant, ki je v svoji karieri nanizal nemalo legendarnih vlog v filmih, kot so Moja no? pri Maud (Ma nuit chez Maud, 1969), Konformist (Il conformista, 1971, Bernardo Bertolucci) in Tri barve ? rde?a (Trois couleurs: Rouge, 1994, Krzystof Kieslowski). Haneke se je s pisanjem Ljubezni bojda precej mu?il, potem pa je videl manj znani kanadski film Zadnji pobeg (La derni?re fugue, 2010), ki ima podobno zgodbo o starej?em mo?kem, ki zboli, potem pa, ko stori samomor v kadi, ga ?ena pusti, da umre. To mu je dalo inspiracijo, da je dokon?al svoj film in svetu pokazal, da imajo tudi najve?ji svoje vplive.

?

??????????? Haneke je o Ljubezni povedal: ?Vpra?anje, ki me je zanimalo, je bilo, kako prenesti trpljenje nekoga, ki ga ima? rad. Gre tudi za zelo aktualno tematiko, ker se prebivalstvo stara, ampak ta film bi lahko naredil tudi pred 20 leti, ker gre za univerzalno in brez?asno tematiko. Vsi imamo star?e, stare star?e. Starost je nekaj, kar nas ?aka vse. Ne moremo se ji izogniti.? Res je ? niti Haneke sam ne. Ob vsej dru?beni kritiki, ki je zaznamovala Hanekejeve filme v preteklosti, se je tudi sam moral enkrat vdati in prestopiti iz kritike v afirmacijo in iz obmo?ja hladnosti v kraljestvo ?ustev. Ljubezen lahko vidimo kot ogledalo ?loveka, ki je prestopil prag 70-ih let svojega ?ivljenja in se je bolj kot kdajkoli poprej za?el zavedati lastne minljivosti, telesne krhkosti in omejenega ?asa, ki ga ima na tem planetu. V Ljubezni se je z izzivi, ki ga v ?ivljenju ?e ?akajo, soo?il na najbolj neizprosen, krut in neposreden na?in, kar je na precej druga?en na?in v svojih filmih sicer nedvomno obvladal ?e prej.

?

??????????? Izbire pa? ni ? pri 70-ih si lahko re?e?, da te od tu naprej ?aka le ?e razkroj, bole?ina in mu?enje, lahko pa zbere? pogum, izstopi? iz negativizma in izjavi?, da je vse to zgolj Ljubezen.

?

Matic Majcen

comments powered by Disqus