Na cesti

Na cesti se morda zdi le eden izmed obi?ajnih filmov v majskem programu Kina Metropol, pa vendar je njegova zgodba popolnoma druga?na od ve?ine filmov. Gre za enega najdlje nastajajo?ih in najte?je pri?akovanih filmskih projektov, saj je bil na?rtovan ?e od leta 1957, a v vseh teh letih do leta 2012 nikoli ni pri?lo do njegovega dejanskega izida. Ob tem ?asu so se o njem tkale legende in anekdote, ki so ob vsem tem ?akanju dobile mitski status. Na samem vrhu je recimo tale: ko je Jack Kerouac leta 1957 izdal knjigo Na cesti, se je spravil pisati pismo. Komu? Nikomur drugemu kot Marlonu Brandu. Predlagal mu je, naj odkupi pravice za film, in naj v njem v glavni vlogi tudi zaigra, skupaj s Kerouacom samim. Jasno, do tega nikoli ni pri?lo, a tak?ne zgodbice so postale nelo?ljivo povezane s tem klju?nim literarnim delom beatni?ke generacije, marsikdo tem ?torijam ?e v izhodi??u nikoli ni zares verjel ? vse dokler leta 2005 res niso na?li omenjenega pisma.

?

??????????? Prelomen dogodek se je zgodil leta 1979, ko je pravice za film odkupil Francis Ford Coppola, ki je bil takrat po obeh Botrih (The Godfather, 1972?74) in Apokalipsi zdaj (Apocalypse Now, 1979) na vrhuncu svoje kariere. Tu je ?e nastal novi mit ? prvi ?lovek, ki ga je Coppola hotel videti kot re?iserja filma, je bil Jean-Luc Godard. Jasno, tudi to se nikoli ni zgodilo.

?

??????????? A projekt ni zamrl. Winona Ryder je denimo povedala, da se je Coppola z njo o vlogi v filmu Na cesti pogovarjal tudi med snemanjem njegove Drakule (Dracula, 1992). Okrog leta 1995 je bilo sli?ati, da je za re?iserja ?e potrjen Gus Van Sant, vendar do realizacije spet ni pri?lo.

?

??????????? ?Potem pa je Francis Ford Coppola leta 2004 na filmskem festivalu v Sundanceu videl film Motoristov dnevnik (Motorcycle Diaries)brazilskega re?iserja Walterja Sallesa. Navdu?en nad tem filmom ceste je na?el novega kandidata za re?ijo Kerouacove literarne klasike, odlo?en, da se tokrat ne bo izcimilo. ?e takoj so za?eli pridobivati zvezdni?ke igralce in igralke, prvi med njimi sta bili Kirsten Dunst in pa ? Kristen Stewart. Danes slovito najstni?ko vzornico so torej privabili k projektu ?e preden je sploh za?ela igrati v seriji Somrak (Twilight, 2008?2012), ki je njeno kariero med tem ?asom ponesla v komercialna nebesa. Po osmih letih je film Na cesti vendarle do?ivel premiero na filmskem festivalu v Cannesu, s ?imer je projekt za?ivel po ve? kot pol stoletja na?rtovanja.

?

??????????? Zgodba o nastanku romana je morda ?e bolj ikoni?na. Na cesti je bil drugi roman Jacka Kerouaca, s katero je mladi pisatelj bretanskih korenin hotel napisati knjigo o svoji generaciji v povojni Ameriki. Poleti leta 1947 se je pri 25 letih odpravil na potovanje po ZDA, se vrnil domov, potem pa ?e trikrat popotoval v letih 1949 in 1950. Leta 1949 je v svojem dnevniku ob pisanju knjige zapisal, da nastaja ??tudija mladih ljudi dana?nje dobe, ki 'zavra?ajo delo' in ki tavajo po de?eli, pol ?asa na robu zlo?ina, pol pa na robu klo?arstva.? Knjigo je seveda pisal ? na cesti: med potovanji, od ene avanture k drugi, od treznosti k pijanosti, od prijateljev do ljubic, od New Yorka do Mehike. In tu sledi ?e ena anekdota: roman Na cesti je Kerouac v zapiskih pisal ?e od leta 1947, vendar ga ni zmogel dokon?ati. Spomladi leta 1951 je bil mladi literat hospitaliziran zaradi ?ilnega vnetja, ko so ga po nekaj tednih odpustili, pa je prijatelju rekel: ?Ve? kaj bom storil? Nabavil si bom rolo papirja, ga vstavil v pisalni stroj, in samo pisal, tako hitro kot zmorem, to?no tako, kot se je vse zgodilo, vse v naglici, k vragu z vsemi strukturami ? o tem bom razmi?ljal kasneje!? Kot pravi legenda, je bil roman tri tedne po tej izjavi kon?an. Eno samo ogromno 36-metrsko rolo papirja, popisano v enem samem odstavku, je dal zalo?niku in mu rekel ?Tu je tvoj roman!? Ta mu je odgovoril: ?Ampak Jack, kako naj vstavljam popravke v tak?en osnutek?? Kerouac je jezen, ker so sploh hoteli karkoli popravljati, prepovedal, da bi premaknili eno samo vejico. Osnutek je moral dati 6 razli?nih zalo?nikom in prav tolikokrat je bil zavrnjen. Kon?no pa je leta 1955 sre?al Malcolma Cowleya z zalo?be Viking Press, ki je bil nad delom navdu?en, vendar pod pogojem, da vanjo vnese nekaj popravkov: da ga skraj?a in jezik naredi bolj ?primeren? zaradi morebitne kasnej?e cenzure, ko bo knjiga ?e na tr?i??u. Po vseh zavrnivah je obupani Kerouac vendarle sprejel ponudbo. Uspeh knjige je leta 1957, po 10 letih potovanja in pisanja zanj pri?el prepozno in ve?krat so ga sli?ali re?i: ?Ne zdaj ? sre?ati bi se morali tistega aprilskega dneva, ko sem kon?al knjigo!? Klasi?ni status knjige dandanes kar nekako zakriva njen mu?en, dolgotrajen nastanek in izid.

?

??????????? To so legende, pol resni?ne, pol nami?ljene, ampak v filmu je dejansko veliko resni?nega. Film spremlja pot dveh prijateljev in literatov, ki temeljita na resni?nih osebah, katerima je Kerouac zgolj spremenil ime. Sal Paradise (v filmu ga igra Sam Riley, videli smo ga v Corbijnovem Nadzoru, kjer je igral Iana Curtisa) je bil v resnici sam Jack Kerouac, ki je bil tako v resni?nosti kot v romanu fasciniran nad boemskim ?ivljenjem kolega Neala Cassadyja. Slednji je po drugi strani v knjigi in filmu dobil ime Dean Moriarty (igra ga Garrett Hedlund). Kerouac je s Cassadyjem potoval po nekaterih odro?nih delih ZDA v transu popolne svobode, seveda brez denarja in ali vnaprej izdelanega na?rta. Med njima se je zna?ka LuAnne Henderson, v filmu pod imenom Marylou (igra jo Kristen Stewart), ki se je s Cassadyjem poro?ila pri 15 letih, se kmalu lo?ila, a je dolga leta ostala njegova spremljavalka ter je skupaj z obema mo?kima potovala po ZDA. V filmu se pod krinko pojavi ?e ve? zgodovinsko pomembnih literarnih velikanov, med njima William S. Burroughs (v filmu Old Bull Lee, ki ga igra Viggo Mortensen) ter Allen Ginsberg (v filmu Carlo Marx, igra ga Tom Sturridge).

?

??????????? ?Walter Salles je povedal, da ?Na cesti ni zgodba o beatni?ki generaciji, temve? o mladih mo?kih, starih 18, 20 let, o sinovih imigrantov, ki nista na?la mesta v konservativni ameriki 40-ih in 50-ih let in sta tr?ila ob njo, s tem pa spremenila celotno ameri?ko kulturo od znotraj.? V dana?njem kontekstu pa je to tudi zgodba o mladini dana?njega ?asa, s ?imer je skupaj s filmom Something in the Air (Apres mai, 2012, Olivier Assayas), ?e enim filmom, ki prav tako kmalu prihaja k nam v kina, na lanskem canskem filmskem festivalu tvoril nekak?en tematski dvoj?ek s pomembno zgodovinsko lekcijo za mlade: ?e je Something in the Air razmislek o tem, kaj danes pomeni dru?beni upor v lu?i ?tudentske revolucije leta 1968, potem je Na cesti refleksija o tem, kaj danes pomeni svoboda. Druga?e re?eno, ali si v ?asu strogih var?evalnih ukrepov, digitalne tehnologije, potro?ni?ke individualizacije mladi sploh ?e lahko zamislijo boemsko ?ivljenje beatni?ke generacije, v katerem so bili ljudje, droge in spolnost ? in ne internet, kot danes ? glavni dejavniki, s katerimi si je ta subkultura ?irila poglede na svet. Film s tem ponuja ogledalo dana?nji dru?bi in se spra?uje o pojmu dru?benega napredka: ali je dana?nja dru?ba z vso znanostjo, tehnologijo in obstoje?im dru?benim res bolj?a od tiste pred 60 leti?

?

??????????? Bob Dylan je neko? rekel, da so najbolj?e pesmi tiste, ki so jih pesniki napisali v ?ustvenem izbruhu in zanje niso potrebovali ve? kot 5 minut. Jack Kerouac je glavnino svojega romana Na cesti napisal v burnih 3 tednih pisanja, potem pa se je dolgo mu?il z iskanjem zalo?nika. Film Na cesti so na?rtovali dobrih 5 desetletij, njegov producent ga je imel v lasti dobra 4 desetletja, kon?ni re?iser pa ga je snoval kar 8 let. Ali je torej Walterju Sallesu uspelo na platno prenesti Kerouacov ustvarjalni zanos ali pa gre ?e za enega v vrsti filmov, ki mu je predolgo na?rtovanje in odla?anje vzelo dobr?no mero izvirne iskrice? Preverite meseca maja v Metropolu!

?

?Matic Majcen

comments powered by Disqus