Zgodovina

 

Mesto Celje je bilo med prvimi v Sloveniji s potujočimi kino predstavami: 3.11.1896 se je prva takšna predstava odvrtela v vrtnem salonu hotela Pri belem volu. Prvi zvočni film si je Celje ogledalo 20.12.1930 v tedanjem Mestnem kinu - kinu Dom. Film je nosil naslov "Dve srci v 3/4? taktu".

 

Kino Metropol je rojen leta 1936, nekaj let pred drugo svetovno vojno. Kino dvorana je naseljena v prelepi stavbi, ki jo je zasnoval Jože Plečnik. Dvorana z velikim balkonom se nahaja v samem centru mesta, v peš zoni, nedaleč stran od pošte; v isti stavbi se je nekoč nahajala Banka Celje. V svojih začetkih je bil Metropol pomočnik kinu Union in mestnemu kinu Dom. Bil je, poleg kina Union, tisti kino, ki je deloval tudi skozi drugo svetovno vojno. V svojih nedrih ni vselej skrival le kavarne Metropol; pred časom se je tam nahajala tudi lekarna.

 

Z odlokom Mestnega ljudskega odbora so leta 1947 ustanovili Kinopodjetje Celje, ki je pod tem imenom obstajalo do leta 1996. Skupaj s kinom Union ter kinom Dom je bil Metropol gostitelj TDF-a, Tedna domačega filma, ki je pomenil "srečanje najpomembnejših filmskih ustvarjalcev iz bivše Jugoslavije". TDF se je dogajal od leta 1973 pa do leta 1989. Leta 1997 je bila dvorana prenovljena (pred letom 1979 je bil prehod med sedeži po sredini dvorane). Od tedaj premore kino 288 modernih, udobnih sedežev; dolby digital zvočni sistem; platno velikosti 10,2 X 3,6 m.

 

Leta 2002, ko se odpre prvi celjski kino center, Planet Tuš, Metropol postane prvi art kino v državi. Tuš je že pred tem - leta 2001 - odkupil tedanje Celjske kinematografe in tako postal tudi upravitelj Metropola. V septembru 2003 Metropol gosti naslednika nekdanjega TDF-a, 6. festival slovenskega filma - oziroma 30., jubilejni festival (če se štejejo vsi festivali z različnimi nazivi). V tem mesecu tudi zavrti retrospektivo vseh zmagovalcev FSF-ja, vključno s TDF-ovimi zmagovalci.

 

Kino preneha obratovati februarja 2004.

 

»Tak je bil tedaj naš včerajšnji dan v Celju. Lep je bil in upanje budi, da bo nova dvorana ob božji pomoči postala najvažnejše celjsko kulturno torišče« je bilo zapisano leta 1930 v časniku Slovenec ob otvoritvi stavbe, kjer se danes nahaja Mestni kino Metropol.


Z veliko zagnanosti in dobre volje ter zvrhano mero iskrene ljubezni do Celja ter seveda gibljivih sličic, smo s skromno ekipo v letu 2004 zagnali projekt obuditve zapuščenega in zaprtega kina Metropol, zadnjega od treh celjskih mestnih kinematografov, ki so skupaj tvorili podjetje »Celjski kinematografi d.o.o.«. (1)

 

In projektorja sta se začela vrteti. Filmski program je stekel, obiskovalci so sedli v udobne naslanjače. Šele takrat smo se v podzavesti soočili z odgovornostjo, ki smo jo prevzeli skupaj s stavbo, dvorano in programom. Pogledi antičnih glav na vhodu kina, ki so delo kiparja Boža Pengova, me še danes spremljajo na vsakem koraku kot nekakšni varuhi stavbe in vsebine, ki se prepleta z njo.


Prva leta je vse skupaj delovalo kot fikcija, neki vzporedni svet, ki je tekel med Stanetovo in Vodnikovo ulico v Celju, z unikatnimi liki ter majhnimi, iskrenimi zgodbami, ki dajejo življenju smisel. Z dopolnjevanjem filmskega programa z glasbo in kvalitetnim druženjem ter kult(ur)nimi zabavami z zvenečimi imeni domače in tuje scene, smo iskali pravo programsko usmeritev projekta Mestni kino Metropol.


S sebi lastno, dolgoročno vizijo se je kino Metropol leta 2005 pridružil elitni druščini imenovani Europa Cinemas, evropskemu združenju art kinematografov, kar je bila le potrditev dobrega dela in odlično zastavljenega programa ter seveda vpetosti kina v lokalno, regijsko, državno in mednarodno sceno. Postali smo član evropske družine kinematografov, kjer projekcij ne moti grizljanje pop corna in šumenje embalaže, projekt Metropol pa je s široko programsko usmeritvijo postajal vedno bolj vpet v urbano dogajanje v mestu in širše.


Leto 2013 je bilo prelomno. Kinu je grozila prekinitev delovanja, saj se je klasičnemu filmskemu traku iztekal čas. Ključno vlogo sta odigrala programski vodja kina Metropol Samo Seničar in Dragan Živadinov, ki je takrat deloval v KSEVT-u v Vitanju.


Potem je začelo drveti s svetlobno hitrostjo. DZU Filter je s pomočjo Slovenskega filmskega centra zbral finance za nakup digitalnega projektorja in potrebne opreme. Prenovili smo projekcijsko kabino, delno obnovili ozvočenje in zamenjali projekcijsko platno ter tako stopili vštric z modernimi dvoranami na obrobju mesta. (2)


Vstop v digitalno dobo ne spremeni programske usmeritve kina, ki je že od samega začetka zavezan prikazovanju domačih, evropskih, neodvisnih in kinotečnih filmov, korenito pa se spremeni način izvajanja programa. Pred letom 2013 so filmi v Celje prihajali z (vsaj) mesečno zamudo, saj so večinoma bili t.i. art filmi dosegljivi zgolj na eni 35 mm kopiji. To je pomenilo, da se je film predvajal en teden, največ dva, nato je kopija šla v naslednji kino. Z nakupom digitalnega projektorja se spremeni način predvajanja, saj filmi prihajajo na diskih in so dostopni vsem kinematografov na isti datum, hkrati pa lahko filme predvajamo sporadično, čez cel mesec ali še dlje.


Spremenilo se je še nekaj zelo pomembnih stvari, ki so poleg digitalizacije močno vplivale na povečan obisk mestnega kina. Vse večjo veljavo so dobila družabna omrežja, ki s svojo dinamiko zelo ustrezajo no budget promociji kina, prenovili smo domačo spletno stran, resen filmski program smo začeli oglaševati na komercialnem radiu, vse bolj se pozna tudi filmska vzgoja, ki je ena glavnih dejavnosti Mestnega kina Metropol. Hkrati program dopolnjujemo s filmskimi festivali. V zadnjih letih gostimo Festival dokumentarnega filma, Mednarodni filmski festival Rotterdam, Liffe, Festival gorniškega filma, Festival kratkega dijaškega filma, pripravljamo prilagojen program za starostnike Srebrno platno ter Metropolove matineje za najmlajše. Posebno pozornost namenjamo tudi premieram slovenskih filmov in pogovorom s filmskimi ustvarjalci.


Programski preskok in dober obisk ne ostaneta neopažena, ekipa Metropola se tako redno udeležuje filmskih festivalov in mednarodnih izobraževanj, zadnja leta pa smo aktivni tudi kot člani filmskih žirij na Festivalu slovenskega filma v Portorožu ter na mednarodnih filmskih festivalih v Karlovih Varih, Sarajevu in Miškolcu. Leta 2017 Mestni kino Metropol postane še član mednarodnega združenja art kinematografov C.I.C.A.E. ter ostaja aktiven član domače Art kino mreže Slovenije.


Z zavedanjem, da se kvaliteta obrestuje na dolgi rok, vztrajamo pri programskih smernicah, ki si jih je društvo zadalo na samem začetku in tako uresničujemo temeljno poslanstvo mestnega kinematografa, tj. gledalcu ponuditi kvaliteten film in prostor za druženje ter premislek o življenju nasploh.

 

(1) Podjetje Celjski kinematografi d.o.o. je leta 2003 kupilo podjetje Engrotuš in mestno kinematografijo dobesedno preneslo na rob mesta, v takrat novo zgrajeni Planet Tuš, na Mariborsko 128 v Celju, ki je s svojimi bleščeče opremljenimi dvoranami in dodatno ponudbo postavilo nove standarde kinematografskega udobja v Sloveniji. Prva pogodba o najemu dvorane je bila prepisana iz pogodbe s podjetjem Celjski kinematografi d.o.o., kar pomeni, da je občina v projekt »vložila« brezplačen najem prostora, najemnik je dolžan plačevati vse funkcionalne stroške, zavarovanja in stroške obnove notranjosti oz. tehnike.

 

 

(2) Vzporedno z našimi malimi zmagami se je nekje ob robu, daleč od filma in platna odvijal boj za lastništvo Plečnikove stavbe v kateri se kino še danes nahaja. Rezultat pravde, ki je trajala od leta 1992, je bil znan septembra 2013, ko je bila hiša v celoti vrnjena Deželni banki Slovenije s katerim ima društvo Filter danes sklenjeno pogodbo za najem kino dvorane. Pogodba o najemu dvorane je (skoraj) prepisana iz pogodbe z Mestno občino Celje, kar pomeni, da nam banka od leta 2014 zaračunava znižano najemnino za uporabo prostorov. Tudi nov lastnik ni pozabil na člen, ki nas zavezuje, da zaradi znižane najemnine sprejemamo vse funkcionalne stroške, stroške obnove zunanjosti in notranjosti, vsa zavarovanja ter vzdrževanja tehnike in inventarja.